Komentar tedna

VEČ ...|22. 8. 2025
Janez Juhant: Dan spomina na žrtve vseh totalitarnih sistemov

Avtor ob dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov (23. avgust) opozarja na dolžnost politike, da spoštuje človekovo dostojanstvo, pravičnost in ustavne temelje demokracije. Kritizira zanikanje zločinov komunizma, ki jih primerja s fašizmom in nacizmom, ter poziva k enakovrednemu spoštovanju vseh žrtev – od domobrancev do žrtev Golega otoka. Izpostavi tudi vlogo nekaterih vplivnih oseb iz preteklosti, kot sta Zdenko Roter in Mitja Ribičič, ter poziva k razkritju resnice in spravi. Zaključi z apelom mladim, naj varujejo demokracijo in preprečijo ponovitev zgodovinskih zlorab.

Janez Juhant: Dan spomina na žrtve vseh totalitarnih sistemov

Avtor ob dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov (23. avgust) opozarja na dolžnost politike, da spoštuje človekovo dostojanstvo, pravičnost in ustavne temelje demokracije. Kritizira zanikanje zločinov komunizma, ki jih primerja s fašizmom in nacizmom, ter poziva k enakovrednemu spoštovanju vseh žrtev – od domobrancev do žrtev Golega otoka. Izpostavi tudi vlogo nekaterih vplivnih oseb iz preteklosti, kot sta Zdenko Roter in Mitja Ribičič, ter poziva k razkritju resnice in spravi. Zaključi z apelom mladim, naj varujejo demokracijo in preprečijo ponovitev zgodovinskih zlorab.

komentartotalitarizemkomunizemfašizemžrtvedemokracijaUDBAGoli otokčlovekove pravicespravazgodovinski spomin

Komentar tedna

Janez Juhant: Dan spomina na žrtve vseh totalitarnih sistemov

Avtor ob dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov (23. avgust) opozarja na dolžnost politike, da spoštuje človekovo dostojanstvo, pravičnost in ustavne temelje demokracije. Kritizira zanikanje zločinov komunizma, ki jih primerja s fašizmom in nacizmom, ter poziva k enakovrednemu spoštovanju vseh žrtev – od domobrancev do žrtev Golega otoka. Izpostavi tudi vlogo nekaterih vplivnih oseb iz preteklosti, kot sta Zdenko Roter in Mitja Ribičič, ter poziva k razkritju resnice in spravi. Zaključi z apelom mladim, naj varujejo demokracijo in preprečijo ponovitev zgodovinskih zlorab.

VEČ ...|22. 8. 2025
Janez Juhant: Dan spomina na žrtve vseh totalitarnih sistemov

Avtor ob dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov (23. avgust) opozarja na dolžnost politike, da spoštuje človekovo dostojanstvo, pravičnost in ustavne temelje demokracije. Kritizira zanikanje zločinov komunizma, ki jih primerja s fašizmom in nacizmom, ter poziva k enakovrednemu spoštovanju vseh žrtev – od domobrancev do žrtev Golega otoka. Izpostavi tudi vlogo nekaterih vplivnih oseb iz preteklosti, kot sta Zdenko Roter in Mitja Ribičič, ter poziva k razkritju resnice in spravi. Zaključi z apelom mladim, naj varujejo demokracijo in preprečijo ponovitev zgodovinskih zlorab.

Janez Juhant

komentartotalitarizemkomunizemfašizemžrtvedemokracijaUDBAGoli otokčlovekove pravicespravazgodovinski spomin

Moja zgodba

VEČ ...|2. 8. 2020
Goli otok po 70. letih - Bernard Nežmah, Dean Komel

Inštitut Nove revije je skupaj z Novo univerzo 29. novembra 2019 pripravil celodnevno kritično razpravo o Golem otoku po sedemdesetih letih od njegove ustanovitve. V tokratni oddaji ste lahko prisluhnili dr. Bernardu Nežmahu o Golem spominu na Goli otok in dr. Deanu Komelu, ki je pripravil razmišljanje Zakaj se ne bojimo več Golega otoka.

Goli otok po 70. letih - Bernard Nežmah, Dean Komel

Inštitut Nove revije je skupaj z Novo univerzo 29. novembra 2019 pripravil celodnevno kritično razpravo o Golem otoku po sedemdesetih letih od njegove ustanovitve. V tokratni oddaji ste lahko prisluhnili dr. Bernardu Nežmahu o Golem spominu na Goli otok in dr. Deanu Komelu, ki je pripravil razmišljanje Zakaj se ne bojimo več Golega otoka.

spominGoli otokBernard NežmahDean Komel

Moja zgodba

Goli otok po 70. letih - Bernard Nežmah, Dean Komel
Inštitut Nove revije je skupaj z Novo univerzo 29. novembra 2019 pripravil celodnevno kritično razpravo o Golem otoku po sedemdesetih letih od njegove ustanovitve. V tokratni oddaji ste lahko prisluhnili dr. Bernardu Nežmahu o Golem spominu na Goli otok in dr. Deanu Komelu, ki je pripravil razmišljanje Zakaj se ne bojimo več Golega otoka.
VEČ ...|2. 8. 2020
Goli otok po 70. letih - Bernard Nežmah, Dean Komel
Inštitut Nove revije je skupaj z Novo univerzo 29. novembra 2019 pripravil celodnevno kritično razpravo o Golem otoku po sedemdesetih letih od njegove ustanovitve. V tokratni oddaji ste lahko prisluhnili dr. Bernardu Nežmahu o Golem spominu na Goli otok in dr. Deanu Komelu, ki je pripravil razmišljanje Zakaj se ne bojimo več Golega otoka.

Jože Bartolj

spominGoli otokBernard NežmahDean Komel

Moja zgodba

VEČ ...|26. 7. 2020
Goli otok po 70. letih - Renato Podbersič

V oddaji Moja zgodba ste lahko v poletnih mesecih spremljali predavnaja o koncentracijskem taborišču na Golem otoku, kjer je socialistična oblast prevzgajala sovražnike naroda in države. Inštitut Nove revije je skupaj z Novo univerzo novembra 2019 pripravil celodnevno kritično razpravo o tem fenomenu po sedemdesetih letih od njegove ustanovitve. Tokrat lahko prisluhnete dr. Renatu Podbersiču, ki je spregovoril o Golem otoku v zgodovinski zavesti.

Goli otok po 70. letih - Renato Podbersič

V oddaji Moja zgodba ste lahko v poletnih mesecih spremljali predavnaja o koncentracijskem taborišču na Golem otoku, kjer je socialistična oblast prevzgajala sovražnike naroda in države. Inštitut Nove revije je skupaj z Novo univerzo novembra 2019 pripravil celodnevno kritično razpravo o tem fenomenu po sedemdesetih letih od njegove ustanovitve. Tokrat lahko prisluhnete dr. Renatu Podbersiču, ki je spregovoril o Golem otoku v zgodovinski zavesti.

spominGoli otokRenato Podbersič

Moja zgodba

Goli otok po 70. letih - Renato Podbersič
V oddaji Moja zgodba ste lahko v poletnih mesecih spremljali predavnaja o koncentracijskem taborišču na Golem otoku, kjer je socialistična oblast prevzgajala sovražnike naroda in države. Inštitut Nove revije je skupaj z Novo univerzo novembra 2019 pripravil celodnevno kritično razpravo o tem fenomenu po sedemdesetih letih od njegove ustanovitve. Tokrat lahko prisluhnete dr. Renatu Podbersiču, ki je spregovoril o Golem otoku v zgodovinski zavesti.
VEČ ...|26. 7. 2020
Goli otok po 70. letih - Renato Podbersič
V oddaji Moja zgodba ste lahko v poletnih mesecih spremljali predavnaja o koncentracijskem taborišču na Golem otoku, kjer je socialistična oblast prevzgajala sovražnike naroda in države. Inštitut Nove revije je skupaj z Novo univerzo novembra 2019 pripravil celodnevno kritično razpravo o tem fenomenu po sedemdesetih letih od njegove ustanovitve. Tokrat lahko prisluhnete dr. Renatu Podbersiču, ki je spregovoril o Golem otoku v zgodovinski zavesti.

Jože Bartolj

spominGoli otokRenato Podbersič

Moja zgodba

VEČ ...|19. 7. 2020
Goli otok po 70. letih - Božidar Jezernik

Inštitut Nove revije je skupaj z Novo univerzo novembra 2019 pripravil celodnevno kritično razpravo o Golem otoku po sedemdesetih letih od njegove ustanovitve. V tokratni oddaji ste lahko prisluhnili etnologu in antropologu dr. Božidarju Jezerniku, ki je nastopil pod naslovom Goli otok kot samoupravni laboratorij.

Goli otok po 70. letih - Božidar Jezernik

Inštitut Nove revije je skupaj z Novo univerzo novembra 2019 pripravil celodnevno kritično razpravo o Golem otoku po sedemdesetih letih od njegove ustanovitve. V tokratni oddaji ste lahko prisluhnili etnologu in antropologu dr. Božidarju Jezerniku, ki je nastopil pod naslovom Goli otok kot samoupravni laboratorij.

spominGoli otokBožidar Jezernik

Moja zgodba

Goli otok po 70. letih - Božidar Jezernik
Inštitut Nove revije je skupaj z Novo univerzo novembra 2019 pripravil celodnevno kritično razpravo o Golem otoku po sedemdesetih letih od njegove ustanovitve. V tokratni oddaji ste lahko prisluhnili etnologu in antropologu dr. Božidarju Jezerniku, ki je nastopil pod naslovom Goli otok kot samoupravni laboratorij.
VEČ ...|19. 7. 2020
Goli otok po 70. letih - Božidar Jezernik
Inštitut Nove revije je skupaj z Novo univerzo novembra 2019 pripravil celodnevno kritično razpravo o Golem otoku po sedemdesetih letih od njegove ustanovitve. V tokratni oddaji ste lahko prisluhnili etnologu in antropologu dr. Božidarju Jezerniku, ki je nastopil pod naslovom Goli otok kot samoupravni laboratorij.

Jože Bartolj

spominGoli otokBožidar Jezernik

Moja zgodba

VEČ ...|12. 7. 2020
Goli otok po 70. letih - Mira Miladinović Zalaznik, Manca Erzetič

Inštitut Nove revije je skupaj z Novo univerzo 29. novembra 2019 pripravil celodnevno kritično razpravo o Golem otoku po sedemdesetih letih od njegove ustanovitve. V tokratni oddaji ste lahko prisluhnili dr. Miri Miladinović Zalaznik, ki je spregovorila o Golem otoku danes in dr. Manci Erzetič. Naslov njenega prispevka je bil Goli otok kot totalitaristična zastraševalna metoda.

Goli otok po 70. letih - Mira Miladinović Zalaznik, Manca Erzetič

Inštitut Nove revije je skupaj z Novo univerzo 29. novembra 2019 pripravil celodnevno kritično razpravo o Golem otoku po sedemdesetih letih od njegove ustanovitve. V tokratni oddaji ste lahko prisluhnili dr. Miri Miladinović Zalaznik, ki je spregovorila o Golem otoku danes in dr. Manci Erzetič. Naslov njenega prispevka je bil Goli otok kot totalitaristična zastraševalna metoda.

spominGoli otokMira Miladinović ZalaznikManca Erzetič

Moja zgodba

Goli otok po 70. letih - Mira Miladinović Zalaznik, Manca Erzetič
Inštitut Nove revije je skupaj z Novo univerzo 29. novembra 2019 pripravil celodnevno kritično razpravo o Golem otoku po sedemdesetih letih od njegove ustanovitve. V tokratni oddaji ste lahko prisluhnili dr. Miri Miladinović Zalaznik, ki je spregovorila o Golem otoku danes in dr. Manci Erzetič. Naslov njenega prispevka je bil Goli otok kot totalitaristična zastraševalna metoda.
VEČ ...|12. 7. 2020
Goli otok po 70. letih - Mira Miladinović Zalaznik, Manca Erzetič
Inštitut Nove revije je skupaj z Novo univerzo 29. novembra 2019 pripravil celodnevno kritično razpravo o Golem otoku po sedemdesetih letih od njegove ustanovitve. V tokratni oddaji ste lahko prisluhnili dr. Miri Miladinović Zalaznik, ki je spregovorila o Golem otoku danes in dr. Manci Erzetič. Naslov njenega prispevka je bil Goli otok kot totalitaristična zastraševalna metoda.

Jože Bartolj

spominGoli otokMira Miladinović ZalaznikManca Erzetič

Moja zgodba

VEČ ...|5. 7. 2020
Goli otok po 70. letih - Marjan Rogić in Andrej Aplenc

V oddaji Moja zgodba lahko v poletnih mesecih spremljate predavanja o koncentracijskem taborišču na Golem otoku, kjer je socialistična oblast prevzgajala sovražnike naroda in države. Inštitut Nove revije je skupaj z Novo univerzo novembra 2019 pripravil celodnevno kritično razpravo o Golem otoku po sedemdesetih letih od njegove ustanovitve. V prvi oddaji ste lahko prisluhnili pričevanjema Marijana Rogića in Andreja Aplenca, ki sta bila zaprta v tem taborišču.

Goli otok po 70. letih - Marjan Rogić in Andrej Aplenc

V oddaji Moja zgodba lahko v poletnih mesecih spremljate predavanja o koncentracijskem taborišču na Golem otoku, kjer je socialistična oblast prevzgajala sovražnike naroda in države. Inštitut Nove revije je skupaj z Novo univerzo novembra 2019 pripravil celodnevno kritično razpravo o Golem otoku po sedemdesetih letih od njegove ustanovitve. V prvi oddaji ste lahko prisluhnili pričevanjema Marijana Rogića in Andreja Aplenca, ki sta bila zaprta v tem taborišču.

spominGoli otokMarjan RogićAndrej Aplenc

Moja zgodba

Goli otok po 70. letih - Marjan Rogić in Andrej Aplenc
V oddaji Moja zgodba lahko v poletnih mesecih spremljate predavanja o koncentracijskem taborišču na Golem otoku, kjer je socialistična oblast prevzgajala sovražnike naroda in države. Inštitut Nove revije je skupaj z Novo univerzo novembra 2019 pripravil celodnevno kritično razpravo o Golem otoku po sedemdesetih letih od njegove ustanovitve. V prvi oddaji ste lahko prisluhnili pričevanjema Marijana Rogića in Andreja Aplenca, ki sta bila zaprta v tem taborišču.
VEČ ...|5. 7. 2020
Goli otok po 70. letih - Marjan Rogić in Andrej Aplenc
V oddaji Moja zgodba lahko v poletnih mesecih spremljate predavanja o koncentracijskem taborišču na Golem otoku, kjer je socialistična oblast prevzgajala sovražnike naroda in države. Inštitut Nove revije je skupaj z Novo univerzo novembra 2019 pripravil celodnevno kritično razpravo o Golem otoku po sedemdesetih letih od njegove ustanovitve. V prvi oddaji ste lahko prisluhnili pričevanjema Marijana Rogića in Andreja Aplenca, ki sta bila zaprta v tem taborišču.

Jože Bartolj

spominGoli otokMarjan RogićAndrej Aplenc

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|17. 8. 2025
Višarski dnevi mladih in Vseslovensko srečanje

Na Svetih Višarjah so se na 37. Romanju treh Slovenij zaključili Višarski dnevi mladih. O tem nam je več povedala Jerica Koren. Slišali ste še vabljena govorca letošnjega 21. Vseslovenskega srečanja v državnem zboru – Marjana Kolariča iz Kanade in Mariano Poznič iz Argentine.  

Višarski dnevi mladih in Vseslovensko srečanje

Na Svetih Višarjah so se na 37. Romanju treh Slovenij zaključili Višarski dnevi mladih. O tem nam je več povedala Jerica Koren. Slišali ste še vabljena govorca letošnjega 21. Vseslovenskega srečanja v državnem zboru – Marjana Kolariča iz Kanade in Mariano Poznič iz Argentine.  

Matjaž Merljak

družbarojakimladicerkevkultura

Globine

VEČ ...|12. 8. 2025
Dialog z ateizmom #7 - refleksija

Tokrat smo si v 7. delu cikla Dialog z ateizmom vzeli čas za refleksijo: ateist Simon Rigač je delil svoj pogled na srečanja, snemanje oddaj, povedal je, kaj se ga je dotaknilo, v zadnjem delu pogovora pa je beseda tekla o ustvarjanju glasbe z umetno inteligenco. Začeli smo s ponovitvijo dela pogovora z jezuitom p. Damjanom Ristićem o tem, kako razumemo ateizem in kakšne oblike poznamo. Vprašanja za oba gosta lahko pošljete na: globine@ognjisce.si

Dialog z ateizmom #7 - refleksija

Tokrat smo si v 7. delu cikla Dialog z ateizmom vzeli čas za refleksijo: ateist Simon Rigač je delil svoj pogled na srečanja, snemanje oddaj, povedal je, kaj se ga je dotaknilo, v zadnjem delu pogovora pa je beseda tekla o ustvarjanju glasbe z umetno inteligenco. Začeli smo s ponovitvijo dela pogovora z jezuitom p. Damjanom Ristićem o tem, kako razumemo ateizem in kakšne oblike poznamo. Vprašanja za oba gosta lahko pošljete na: globine@ognjisce.si

Blaž Lesnik

duhovnostateizemveradialog

Kmetijska oddaja

VEČ ...|17. 8. 2025
Širjenje modrikastega jezika, kaj se dogaja s krompirjem, Agra

Govorili smo o hitrem širjenju bolezni modrikastega jezika, mag. Jože Mohar je pojasnil, kaj se letos dogaja s krompirjem, povabili pa smo tudi na nedeljsko dogajanje na sejmu Agra.

Širjenje modrikastega jezika, kaj se dogaja s krompirjem, Agra

Govorili smo o hitrem širjenju bolezni modrikastega jezika, mag. Jože Mohar je pojasnil, kaj se letos dogaja s krompirjem, povabili pa smo tudi na nedeljsko dogajanje na sejmu Agra.

Robert Božič

kmetijstvonaravamodrikasti jezikkrompir

Svetovalnica

VEČ ...|22. 8. 2025
Kakšna molitev je pravilna?

Na nas se poslušalci obračajo z vprašanji o tem, kateri molitveni obrazci so pravilni, kako moliti rožni venec, ali je bolj primerna molitev po obrazcih, ali spontana in podobno. Zato smo v studio povabili profesorja dogmatične teologije nadškofa Marjana Turnška, ki je odgovoril na vaša vprašanja. 

Kakšna molitev je pravilna?

Na nas se poslušalci obračajo z vprašanji o tem, kateri molitveni obrazci so pravilni, kako moliti rožni venec, ali je bolj primerna molitev po obrazcih, ali spontana in podobno. Zato smo v studio povabili profesorja dogmatične teologije nadškofa Marjana Turnška, ki je odgovoril na vaša vprašanja. 

Marjana Debevec

svetovanje

Pogovor o

VEČ ...|20. 8. 2025
Spomin na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov

Pred dnevom spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov smo skušali osvetliti nastanek, vsebino in posledice Resolucije o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji. Obenem smo  osvetlili spomin na začetke komunizma, fašizma in nacizma pri nas, na gorje, ki so ga vsi trije totalitarizmi povzročili našemu narodu in na razlike, do katerih prihaja, ko gre za obravnavo njihovih žrtev. O tem sta spregovorila evropska poslanka Romana Tomc in zgodovinar dr. Jože Možina

Spomin na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov

Pred dnevom spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov smo skušali osvetliti nastanek, vsebino in posledice Resolucije o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji. Obenem smo  osvetlili spomin na začetke komunizma, fašizma in nacizma pri nas, na gorje, ki so ga vsi trije totalitarizmi povzročili našemu narodu in na razlike, do katerih prihaja, ko gre za obravnavo njihovih žrtev. O tem sta spregovorila evropska poslanka Romana Tomc in zgodovinar dr. Jože Možina

Radio Ognjišče

politikaživljenje

Kulturni utrinki

VEČ ...|22. 8. 2025
Dužina poje v Andražu pod goro Oljko

Prihodnjo soboto 30. avgusta ob 16.30 bo v Andražu pod goro Oljko tradicionalna, že 41. prireditev Družina poje. Na njej se bo predstavilo 32 družin, kjer še gojijo domače, ljudsko petje. Ob dogodku pripravljajo tudi spremljevalni program. Vse skupaj pa nam je predstavil vodja organizacijskega odbora David Zabukóvnik.

Dužina poje v Andražu pod goro Oljko

Prihodnjo soboto 30. avgusta ob 16.30 bo v Andražu pod goro Oljko tradicionalna, že 41. prireditev Družina poje. Na njej se bo predstavilo 32 družin, kjer še gojijo domače, ljudsko petje. Ob dogodku pripravljajo tudi spremljevalni program. Vse skupaj pa nam je predstavil vodja organizacijskega odbora David Zabukóvnik.

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostglasbafilmDružina pojeDavid Zabukovnik

Komentar tedna

VEČ ...|22. 8. 2025
Janez Juhant: Dan spomina na žrtve vseh totalitarnih sistemov

Avtor ob dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov (23. avgust) opozarja na dolžnost politike, da spoštuje človekovo dostojanstvo, pravičnost in ustavne temelje demokracije. Kritizira zanikanje zločinov komunizma, ki jih primerja s fašizmom in nacizmom, ter poziva k enakovrednemu spoštovanju vseh žrtev – od domobrancev do žrtev Golega otoka. Izpostavi tudi vlogo nekaterih vplivnih oseb iz preteklosti, kot sta Zdenko Roter in Mitja Ribičič, ter poziva k razkritju resnice in spravi. Zaključi z apelom mladim, naj varujejo demokracijo in preprečijo ponovitev zgodovinskih zlorab.

Janez Juhant: Dan spomina na žrtve vseh totalitarnih sistemov

Avtor ob dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov (23. avgust) opozarja na dolžnost politike, da spoštuje človekovo dostojanstvo, pravičnost in ustavne temelje demokracije. Kritizira zanikanje zločinov komunizma, ki jih primerja s fašizmom in nacizmom, ter poziva k enakovrednemu spoštovanju vseh žrtev – od domobrancev do žrtev Golega otoka. Izpostavi tudi vlogo nekaterih vplivnih oseb iz preteklosti, kot sta Zdenko Roter in Mitja Ribičič, ter poziva k razkritju resnice in spravi. Zaključi z apelom mladim, naj varujejo demokracijo in preprečijo ponovitev zgodovinskih zlorab.

Janez Juhant

komentartotalitarizemkomunizemfašizemžrtvedemokracijaUDBAGoli otokčlovekove pravicespravazgodovinski spomin

Spominjamo se

VEČ ...|22. 8. 2025
Spominjamo se dne 22. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 22. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|22. 8. 2025
Zamrzovanje fižola

Fižol očistimo in operemo ter blanširamo. To pomeni, da ga damo v vrelo, slano vodo samo toliko, da pride do vrenja, ni pa potrebno, da se vrenje nadaljuje. Pobiramo ga v na prt, da se posuši in nato ohladimo ter nato naložimo v vrečke, ki jih dobro zapremo in shranimo v zamrzovalniku. Sestra Nikolina še svetuje, da ohlajen fižol narežemo glede na to, kaj bomo iz njega kasneje pripravljali (juha, boranjo, golaž... )

Zamrzovanje fižola

Fižol očistimo in operemo ter blanširamo. To pomeni, da ga damo v vrelo, slano vodo samo toliko, da pride do vrenja, ni pa potrebno, da se vrenje nadaljuje. Pobiramo ga v na prt, da se posuši in nato ohladimo ter nato naložimo v vrečke, ki jih dobro zapremo in shranimo v zamrzovalniku. Sestra Nikolina še svetuje, da ohlajen fižol narežemo glede na to, kaj bomo iz njega kasneje pripravljali (juha, boranjo, golaž... )

Matjaž Merljak

kuhajmo